Mistični pojavi v življenju Magdalene Gornik


Magdalena Gornik po končanem ekstatičnem trpljenju
Magdalena Gornik na veliki petek (edina ohranjena fotografija).

Avtograf zamaknjenja
Tu naštevamo in opisujemo le nekatere mistične pojave iz njenega življenja. Vsi, ki so omenjeni na tem mestu, so tudi zgodovinsko izpričani v arhivskih dokumentih, ki zadevajo njeno življenje.
Nahajališče večine arhivskega gradiva o Magdaleni Gornik je v Nadškofijskem arhivu v Ljubljani.

ZAMAKNJENJE
Prvo Magdalenino zamaknjenje je bilo že pri trinajstih letih (11. avgusta 1848). Od 24. avgusta 1848 pa do svoje smrti, 23. februarja 1896, je vsak večer imela zamaknjenje. Včasih se je zamaknila tudi po večkrat na dan. Nekaj posebnega so bila petkova zamaknjenja (trajala so kar tri ure) in zamaknjenja v velikem tednu. Včasih je bila Magdalena v zamaknjenju tudi po več dni, celo tednov. Pravzaprav je bil čas trajanja zamaknjenja odvisen od praznika ali svetejšega časa, zamaknjenje se je namreč ravnalo po cerkvenem letu. Magdalena se je zamaknila  pri vsaki sveti maši. Vedela je v stanju zamaknjenja tudi, kdaj se je v njeni bližini nahajal duhovnik z Najsvetejšim zakramentom, čeprav ga s telesnimi očmi ni videla. Takrat je vedno počastila sveto Rešnje telo. Sicer pa je bilo v zamaknjenju njeno telo neobčutljivo za vse zunanje dražljaje.
Magdalena je vedela povedati vse, kaj se v zamaknjenju dogajalo. Pravtako je znala jasno ločevati med tem, kaj je videla še pred zamaknjenjem in kaj potem v zamaknjenju. Vsako njeno zamaknjenje je bilo povezano z videnjem.
 V stanju zamaknjenja je bila velikokrat deležna mističnega trpljenja, še posebno zadnjih nekaj let življenja je proti koncu vsakega zamaknjenja veliko trpela. Takrat so se ji odprle tudi stigme.

VIDENJA
Vsebina Magdaleninih videnj je bila zelo različna. Skladala so se s potekom cerkvenega leta. Videnja je imela Magdalena vse življenje. Tudi zadnji dan pred smrtjo.
Magdalena je v videnjih videla in govorila z angeli, z Devico Marijo, s sveto Trojico in nekaterimi svetniki in svetnicami. Videnjam angelov so se skoraj vedno pridružile tudi videnja Device Marije ali svete Trojice. Angeli so pogosto dajali Magdaleni razne poduke, posebno kar se tiče Marijinega in božjega češčenja in večkrat jokali nad nevero ljudi. Devica Marija ji je govorila večkrat o ponižnosti, o pokorščini, o potrebnosti prošnje k Svetemu Duhu za razsvetljenje in jo opogumljala naj z veseljem in potrpežljivo prenaša trpljenje. Magdaleno je večkrat povabila k premišljevanju Jezusovega trpljenja in smrti, pogosto pa jo je Magdalena videla kot prosečo zagovornico ljudi pri svojem Sinu.
Zelo pogosto pa je Magdalena preko videnj zlasti ob petkih in v postnem času prisostvovala Jezusovem trpljenju, kakor so to popisali evangeliji. Zlasti v videnjih v postnem času je prisostvovala in bila celo deležna Jezusove zadnje večerje, prisostvovala je njegovemu trpljenju, smrti. Na veliko noč je bila priča Jezusovega vstajenja in kasneje tudi njegovega vnebohoda. Večkrat je preko videnja od doma spremljala tudi sveto mašo v domači cerkvi.

MISTIČNO OBHAJILO
Magdalena je prejemala tako zakramentalno (to je sveto obhajilo, ki ga lahko prejememo vsi verniki) kot mistično obhajilo (na ta način pa so prejemali sveto obhajilo le nekateri svetniki). Oboje največkrat v zamaknjenju.
Zakramentalno obhajilo je prejemala navadno od domačega duhovnika. Včasih ji je obhajilo prinesel na dom, ali pa ga je prejela pri sveti maši.
Mistično obhajilo pa je bilo nekaj posebnega. Prejela ga je vedno le v zamaknjenju. Takrat jo je obhajal Jezus sam, ali svetnik, ki je bil duhovnik ali pa angel. Več kot tisoč ljudi vseh stanov je videlo, kako se je po posebni pripravi, katero je imela Magdalena v ta namen, nenadoma, brez kakšne duhovnikove pomoči znašla v njenih ustih sveta hostija, kmalu zatem pa so še videli poseben kelih in slišali Magdalenine požirke svete Rešnje krvi. O tem se je na lastne oči prepričalo tudi mnogo duhovnikov. Magdalena se je vedno zahvalila za prejeto obhajilo. Včasih je potem navzoče še opominjala k pokori. Pogosto pa je bila vsebina celotnega zamaknjenja oziroma videnja ena sama priprava in zahvala za prejeto mistično obhajilo.

STIGME
Magdalena je prejela znamenja Jezusovih ran kot trinajstletna deklica. Nosila je rane na rokah, nogah in na strani. Kadar je v videnju zagledala s trnjem kronanega ali kako drugače trpečega Odrešenika, so se ji odprle na čelu rane trnjeve krone. Kri ji je tekla po obrazu v curkih. Posebno v velikem tednu, ko je spremljala Jezusa v trpljenju so se ji poleg naštetih odprle po telesu tudi rane bičanja, tako da je kri premočila vso njeno obleko. Do konca življenja je nosila rano na strani. Stigme so ji povzročale zelo hude bolečine, a Magdalena se nikoli ni nad bolečinami pritoževala. Magdalena se je popolnoma vdala v Božjo voljo in darovala to trpljenje Njemu. Stigme so preiskovali zdravniki, jih opazovali duhovniki, a nihče ni mogel ugotoviti prevare ali kake histerije.

INEDIA
Magdalena od svojega trinajstega leta pa do svoje smrti ni zaužila nobene zemeljske hrane. 47 let je torej živela brez vsake hrane. Prenesla ni niti vonja po običajni hrani. Njena hrana je bila le sveta evharistija in neke vrste nebeška jed, katero je prejemala le v zamaknjenju. Kljub neuživanju hrane je z lahkoto opravljala svoje vsakdanje obveznosti.

MATERIALIZACIJA
Magdalena je v stanju zamaknjenja prejela več predmetov, ki so bili vidni ne samo njej sami, ampak tudi drugim ljudem. Eden izmed teh je nenavadna ali nebeška jed, ki jo je Magdalena prejela skoraj vsak dan na koncu zamaknjenja. Največkrat jo je v videnju prejela od Device Marije ali pa od angela. Očividci poročajo, da je bila ta jed v obliki majhnega koščka ali zrnca, večkrat je bila različne barve. Magdaleni je bilo v nekem videnju rečeno, da prejema to jed predvsem zaradi tega, da bi ljudje verjeli, da govori po njej Bog.
Posebej zanimiv pa je križec, ki ga je Magdalena prejela tudi v zamaknjenju in ji je ostal na prsih tudi še ko je iz stanja zamaknjenja prišla v navadno stanje. Ta križec se je držal na njenem telesu brez kakršnekoli vrvice ali druge pritrditve in ji ni nikoli padel na tla. Več duhovnikov je držalo v rokah ta križec, podali so tudi natančne mere in barvo tega križca. Magdalena ga je prejela v večernem zamaknjenju, ga nato čez noč imela na sebi, zjutraj pa je navadno ta križec izginil in ga nato zopet prejela zvečer v zamaknjenju.

LEVITACIJA
Pojav lebdenja v zraku se je pri Magdaleni največkrat zgodil, ko si je zelo močno želela prejeti sveto obhajilo. Takrat se je zaradi močnega hrepenjenja po srečanju z živim Jezusom, njeno telo dvignilo v zrak. Sicer pa je lebdela tudi ko je duhovnik blagoslavljal z Najsvetejšim, med mistično smrtjo na veliki petek in mističnim vstajenjem na velikonočno jutro.

KSENOGLOSIJA
Magdalena je v stanju zamaknjenja razumela in govorila jezike, ki se jih ni nikoli učila, ali jih kdaj slišala govoriti. Obvladala je grški, kaldejski, hebrejski jezik …

KARDIOGNOZIJA
Magdalena je imela tudi dar uvida v notranje stanje duše. Vedela je, s kakšnimi nameni jo je človek obiskal in če je prosil, mu je odkrila tudi njegovo notranje stanje duše. Tudi mnogim duhovnikom je na njihovo prošnjo razodela njihovo notranje stanje.

Znamenje

Znamenje, ki stoji na mestu prvega Magdaleninega videnja v vasi Janeži.

Glavna stran