Podružnica svetega Marka v Zapotoku je najstarejša podružnica v župniji. Stoji na griču med cestama, od katerih gre ena proti Laščam in Ljubljani, druga pa proti Sodražici, Blokam in Rakeku. Od tod se vidi vsa Ribniška dolina. Okoli cerkve je pokopališče za pokojne iz tega dela župnije. Vse kaže, de je cerkev sv. Marka zelo stara, najbrž toliko kot krščanstvo v tem kraju ali še celo starejša. Cerkev naj bi bila sprva ajdovski tempelj – pogansko svetišče, ki naj bi bilo pozneje spremenjeno v cerkev in posvečeno pravemu Bogu. Po zidavi cerkve in po ustnem izročilu sodeč sklepamo, da je tako star le osrednji del cerkve, medtem ko sta bila prezbiterij in zvonik prizidana pozneje. Cerkev je dolga 20, široka 7 in visoka 7 metrov. Svetniki v cerkvi so sv. Marko, v glavnem oltarju, na desnem stranskem oltarju je slika sv. Lenarta, na levem pa sv. Primoža in Felicijana. Na glavnem oltarju so poleg tabernaklja še kipi sv. Petra, sv. Matije, sv. Janeza in štirih kerubov. Na desnem oltarju sta kipa sv. Mihaela in sv. Jurija, na ženski strani pa kipa sv. Mehtilde in sv. Jedrti. Vsi kipi, kakor tudi vsi trije oltarji so leseni. V ladji na desni strani je na podstavku kip Jezusa – Dobrega pastirja, na levi pa sv. Janeza Evangelista.
Med drugo svetovno vojno je ta cerkev zelo trpela. V njeno zidovje se je zajedlo veliko granat in min, uničena sta bila streha in zvonik. Po vojni, za časa župnijskega upravitelja dr. Stanka Leniča, je bila znotraj in zunaj temeljito prenovljena. Leta 1989 sta bila cerkev in zvonik v celoti prekrita z bakreno pločevino. Tega leta je bil narejen tudi nov lesen daritveni oltar »proti ljudstvu« in ambon. To delo je začel župnik Anton Čopar, dokončal pa župnik Bizjak, ki je po nekaj letih premora vodil ostalo obnovo. V letih 1999 in 2000 je bila cerkev v celoti obnovljena, pri obnovi so pomagali tako farani s svojim delom kot tudi gradbena podjetja. Za obnovljena vhodna vrata je Drago Košir st. izdelal reliefa evangelista Marka in škofa Slomška, rezbarsko pa je obogatil tudi novo spovednico.
17. septembra 2000 je škof mons. Jožef Kvas blagoslovil obnovljeno cerkev.
Povzeto po knjigi: Vesel Mušič P., Magdalena fara naša, 2003