V Sodražici je župnijska cerkev posvečena sveti Mariji Magdaleni.
Zgrajena je bila že leta 1745, nato je bila večkrat popravljena, leta 1927 in 1928 razširjena in leto kasneje na novo posvečena. Na mestu današnje župnijske cerkve je bila prvotno kapela sv. Nikolaja, okrog nje pa pokopališče, ki je bila takrat podružnična cerkev matične župnije Ribnica. Zaradi velike oddaljenosti od Ribnice pa so Sodražani prosili za samostojno župnijo. Odgovor se je glasil, da se bo prošnji ugodilo, ko bodo imeli zadosti veliko cerkev. Že 18. oktobra 1745 je cerkev sv. Marije Magdalene blagoslovil župnik in arhidiakon Lovrenc Tobija Revec.
Sedaj so dimenzije župnijske cerkve: dolžina 37,4m, širina 16,1 m, višina prezbiterija 9 m, višina oboka pa 13 m. Stara cerkev je bila nekako 1/3 velikosti današnje.
Danes je v cerkvi glavni marmornat oltar iz leta 1928, ki je bil narejen po načrtih arhitekta Ivana Vurnika. Takrat je duhovnik maševal pri tem oltarju obrnjen stran od ljudstva, za njim pa je bila obhajilna miza. Leta 1972 je bila po načrtih arhitekta Valentinčiča preurejen prezbiterij: iz prejšnje obhajilne mize je bil urejen oltar "proti ljudstvu".
Nad glavnim oltarjem je slika Marije Magdalene, delo Pavla Kühnla iz leta 1854.
Stranski oltar na ženski strani je od leta 1851 posvečen Mariji Brezmadežni. Na moški strani pa je oltar Srca Jezusovega, ki je dobil sedanjo podobo leta 1993.
Barvni okni v prezbiteriju sta izdelani po načrtih Staneta Kregarja, na ženski strani sv. Marija Goretti, na moški sv. Stanislav Kostka.
Ostala barvna okna v cerkvi so delo Tomaža Perka in predstavljajo božično in velikonočno skrivnost, usmiljenega Samarijana in Izgubljenega sina.
Orgle, ki so bile na koru preteklosti, so bile dvoje: Bendove iz leta 1956 in Fallerjeve iz leta 1699. Slednje so najstarejše v Sloveniji in so bile prestavljene v cerkev sv. Marka v Zapotoku. Sedanje orgle so bile postavljene v letu 2005 izdelane so bile pod vodstvom samega organista Braneta Koširja, za te orgle je darovalo veliko župljanov. Leta 2015 je bila cerkev v notranjosti temeljito obnovljena. Za obnovo in ureditev ogrevanja se je kar nekaj časa zbiralo z nabirkami vsako prvo nedeljo v mesecu in posebnimi darovi vernikov ter tudi s subvencijo Občine Sodražica. Takrat so bile obnovljene vse inštalacije, ogrevanje, v cerkev je bila napeljana voda, obnovljena je bila električna napeljava, klopi, stranska vrata in še veliko drobnega pohištva in dokupljen droben inventar.
Povzeto po knjigi: Vesel Mušič P., Magdalena fara naša, 2003