Družbene dejavnosti

Družbene dejavnosti v kraju

Družbene dejavnosti v kraju nam pokažejo živo in razgibano življenje zlasti med obema vojnama. Takrat so se ljudje veliko ukvarjali z glasbeno, dramsko in športno dejavnostjo.

Župnik na začetku prejšnjega stoletja je bil Frančišek Traven (1903–1933), ki je glede družbenega življenja menil, »da ako duhovnik ne čuje, vse spi. Le tista društva, pri kterih duhovnik sodeluje, imajo življenje, sicer so le na papirju. … «

Župnik Traven je bil duša vseh katoliških društev v tistem času, cerkvene pevke in pevce je do leta 1922 sam poučeval.

Poleg Hranilnice in posojilnice je ustanovil » Izobraževalno in pevsko društvo Glas «, ki je poleg petja gojilo tudi poučna predavanja, gledališke predstave in izlete v okolico.

Leta 1908 sta bili ustanovljeni telovadni društvi » Sokol« in » Orel «.

Medtem, ko so bili v verskem oziru Sokoli mlačni, so bili Orli in Orlice skoraj vsi tudi člani Marijine družbe. Člani društev so bili med seboj v dobrih odnosih, le pred volitvami so si bili hudi politični nasprotniki.

Ko je bilo leta 1929 telovadno in prosvetno društvo Orel razpuščeno in prepovedano, je pod državno zaščito ostal samo Sokol, telovadno in prosvetno liberalno društvo.

Počasi pa so se začele zlasti na podeželju ustanavljati krščanske kulturno-prosvetne organizacije (Prosvetno društvo). S tem je oživelo zatrto kulturno prosvetno delo in tudi telovadna društva pod nazivom Fantovski odsek za fante, za dekleta pa Dekliški krožek. Poleg uprizarjanja ljudskih iger na skromnih podeželskih odrih, so začeli tudi z revijalno telovadbo.

Oboji (Prosvetno društvo in Sokoli) so pripravljali prireditve, tako da je bilo kulturno življenje pred drugo vojno zelo razgibano.

Poleg »Sokola« so naprednjaki leta 1910 ustanovili Podružnico sv. Cirila in Metoda. Ciril-Metodove šole so vzgajale v versko-narodnem duhu. Nasproti njej so leta 1910 ustanovili »Slovensko stražo«, ki ji je v Sodražici predsedoval župnik Traven. Na nevtralni osnovi pa je bilo leta 1898 osnovano Gasilsko društvo.

Razen gasilskega so vsa omenjena društva po drugi svetovni vojni prenehala delovati.



Bogato in živahno društveno življenje je usahnilo. Nasproti bogatemu opisu političnega in društvenega življenja na začetku 20. stoletja, ki nam ga je v Župnijski kroniki podal župnik Traven, zeva v isti kroniki glede razmer po vojni molk in praznina, kar je dokaz, da so bili to za Cerkev težki časi.