Seminar prenove v Duhu 3
3. SEMINAR ZA IZLITJE SVETEGA DUHA, Sodražica, 21. 04. 2016
NOVO ŽIVLJENJE
Poučevalec: g. Janez Cerkovnik
G. Cerkovnik nas je najprej nagovoril z vprašanjem, ki si ga verjetno zastavljamo vsi kristjani: »Kaj nam še manjka, saj imamo že vse zakramente?« Kot odgovor je svetopisemska zgodba o nejevernem Tomažu. To je problem, ki ga imamo danes v cerkvi. Mi izpolnimo postavo (zakramenti, sv. maša…), ampak - ali naše srce gori za Jezusa? To je bistvo, zakaj potrebujemo ta seminar, da se srečamo z vstalim Gospodom! Tukaj je ločnica, zakaj se cerkve praznijo - ali o Jezusu samo nekaj vem, ali pa sem ga srečal in doživel. V cerkvi bodo ostali samo kristjani, ki so srečali in doživeli Jezusa.
Vsak, ki se ozre na svoje lastno življenje, ve, da dela neumnosti. Pohujšujemo se in »šimfamo« pa samo nad ostalimi, tudi nad cerkvijo. Otroke dajemo krstit za vsak slučaj, ker nekaj morda zgoraj je - to je površinska vera. Zadnji radijski misijon, ki ga je vodil papeški pridigar p. Raniero Cantalamessa, je le-ta poudaril tri stvari, ki so bile najpomembnejše v njegovem verskem življenju: Krst, Mašniško posvečenje in krst v Svetem Duhu. Kot vrhunski teolog je o Bogu vedel vse, ni ga pa osebno poznal. Ni važno, kdaj ga spoznaš, ali ko si mlad ali star, spoznanje pa ti lahko da le Sv. Duh. Pustiti se mu, da nas vodi, je smisel življenja.
Jezus v Svetem pismu pravi: »Prišel sem, da bi imeli življenje in ga imeli v izobilju.« To ne pomeni bogastva, slave in imetja, ampak radost, srečo, ljubezen… Pomembno je Boga srečati in imeti z Njim odnos. Vse, kar imamo, nam dal Bog v upravljanje, nič ni naše. On je prišel, da dopolni, da bomo živeli v izobilju. Novo življenje se začne, ko se Jezus daruje za nas na križu. Mi smo že 2000 let v obdobju 3. božje osebe – Svetega Duha. Jezus je rekel Nikodemu, da Bog veje kot veter. Vse, kar se v cerkvi pametnega zgodi, je sad, delo Sv. Duha. Vse ostalo, nad čimer se pohujšujemo, je človeško. Maša bi bila brez delovanja Sv. Duha, čisto navaden obred, le Sv. Duh lahko da bistvo. Ko je Sv. Duh prišel v sobo zadnje večerje, so vsi začeli govoriti v jezikih in prerokovati. Vero smo oklestili na »fakte«, dejstva, nad katerimi se ne moreš navdušiti, to ne daje življenja. Bog od nas pričakuje, da danes živimo Evangelij, ne samo, da se navdušujemo nas tem, kar se je dogajalo v preteklosti. Kako je mogoče, da apostoli niso prepoznali Jezusa po vstajenju? Imeli so oči zastrte! Morali so ga izkusit- šele, ko je prelomil kruh ter po glasu, ko je Magdaleno poklical po imenu, šele, ko je dal neko znamenje, ko jih je osebno nagovoril, so ga prepoznali. Ta problem imamo skozi celo zgodovino. Boga namreč spoznamo šele, ko ga osebno doživimo. Sveti Duh je dodana vrednost v našem življenju. On nam lahko da to, kar nam Jezus obljublja- polnost, življenje v izobilju, da se razcvetiš. Vere se ne da naučit, potrebno je osebno izkusit. Vera ne sme biti obveznost, ampak potreba. Mi, ki imamo zakrament Sv. Birme, smo Sv. Duha že prejeli, on je v nas. Istega Sv. Duha kot Marija in apostoli smo mi prejeli pri birmi. Omejuje nas naša grešnost in lastna omejenost, treba je prebiti ta ščit, da Sv. Duh izbruhne na plano. Ali to želim, ali si upam izstopiti iz povprečja, iz udobnega življenja? To je izziv. Bog vedno poskrbi za nas, treba mu je zaupati. Ne bo ti nič vzel, razen grehov. Lahko ti samo da. Ponuja ti dodano vrednost v tvojem življenju. Sv. Duh bo delal s teboj, drugi bodo opazili, da ti imaš nekaj, česar oni nimajo. Bog vstopi v tvoje življenje in ga blagoslavlja. Vse, kar boš delal v življenju bo boljše. Ne boš več premišljeval o 1001 stvari in se jezil, ampak boš molil in blagoslavljal tiste, ki jih imaš rad in tudi tiste, ki jih sovražiš. Namesto poslušanja glasbe in poročil, boš v avtu molil in blagoslavljal vse, ki jih boš srečal, vse, ki si jih pustil doma, v službi… Molitev bo postala veselje. Molitev je tudi, če na primer obiščeš človeka, ki je v stiski. Dokler nam drugi govorijo, da moramo moliti, brati Sv. pismo , hoditi k maši, to ne delamo z veseljem. Ko pa te nagovori Sv. Duh, takrat to začutiš, želiš to delati, po tem hrepeniš. Nisi več ti, ampak Sv. Duh to dela v tebi. Bog je človeku dal svobodno voljo, zato je na svetu tudi greh. Bog nikoli ne sili, On samo povabi, ponuja, daje zastonj. Mi že vsi imamo darove, Bog nam jih po Svetem Duhu želi še oplemenititi. Šele ko zaživim v Bogu sem lahko to, kar naj bi bil. To, kar je Bog načrtoval z mano od samega začetka, vračam se k raju. Spovedujemo se za ene in iste stvari, sami se jih ne moremo rešiti. Rešimo se jih lahko samo s pomočjo Sv. Duha. Bog nam to ponuja. Danes plačujemo razne prerokovalce, bioenergetike… kam vse dajemo denar? Bog nam daje zastonj! Pridite in vzemite. Bog ne deluje tako, da nam nekaj da, kar prosimo in želimo, ker ni avtomat. Prevečkrat smo lahko razočarani, če ne bomo dobili točno kar smo prosili. Kdo pa pravi, da je tisto dobro zate? Bog ni gluh, ima vse, pri Bogu ni nič nemogoče. On nam vedno da odgovor, samo mi tega marsikdaj ne vidimo. Ko se bomo srečali iz obličja v obličje, v večnosti, bomo jasno videli vse odgovore.
Zakrament Sv. zakona ima isto dostojanstvo kot zakrament Sv. mašniškega posvečenja, saj spada v isti red. Lahko bi bili ponosni, pa se norčujemo in ne vemo, zakaj bi se sploh poročili.
Na koncu je g. Cerkovnik še prebral odlomek iz Sv. pisma, ki opisuje sadove Duha in dela mesa (Gal. 5, 19-22): Sicer pa so dela mesa očitna. To so: nečistovanje, nečistost, razuzdanost, malikovanje, čaranje, sovraštva, prepirljivost, ljubosumnost, jeze, častihlepnost, razprtije, strankarstva, nevoščljivosti, pijančevanja, žretja in kar je še takega… Sad Duha pa je: ljubezen, veselje, mir, potrpežljivost, blagost, krotkost, samoobvladanje . Zoper te stvari ni postave.
Pričevalka ga. Simona Kindermann je z nami delila svojo zgodbo o novem življenju, ki se je za njo začelo pred dvema letoma, po tem, ko je njo in njunih pet otrok zapustil mož in oče. Na zunaj so bili vzorna krščanska družina, hodili so vsako nedeljo k maši. Vendar je bil njun odnos za domačimi stenami obupen, gnil. Vedela je, da tako ne bo slo naprej. Postala je samohranilka, bila je brez službe, živela je skupaj z mamo v veliki hiši z gospodarskim poslopjem. Njeno zdravje je bilo močno načeto, ravno tako so prepogosto zbolevali otroci. Šele, ko je VSE prepustila Bogu, so se stvari začele obračati na bolje. Dokler je sama načrtovala in delala sama, mislila, da bo zmogla sama… so se zadeve samo slabšale. Ko je pustila Bogu, da On dela, pa se je vse uredilo in se še ureja. Bog je najprej poskrbel na njeno zdravje in zdravje otrok. Nato je poskrbel, da je prodala veliko hišo ter kupila manjšo na obrobju Ljubljane, in jo sedaj počasi ureja. Opravila je potrebne izpite za službo, ki jo je medtem dobila in jo opravlja z velikim veseljem, vozi nov avto, veliko se smeji, prej se veliko let sploh ni smejala… Pravi, da je očitno morala pristati prav na dnu, da se je lahko spremenila. Ko je začela živeti na novo popolnoma iz ničle in ni zmogla sama, je lahko Bog vstopil v njeno življenje, ki pravi, da je sedaj lepše kot kdajkoli prej. Zaveda se, da je naredila veliko napak, predvsem to, da je načrtovala življenje brez Boga, hotela je imeti vse pod nadzorom, vedno biti močna… To jo je počasi pripeljalo do sesutja. Ga. Simona sedaj hvaležno izroča Bogu vse kar ima, prepušča mu načrte in se pusti voditi Svetemu Duhu.
Ga. Olga, ki je povezovala tokratno srečanje je nagovorila vse zbrane, naj razširimo vest o seminarju, povabimo ljudi… Jezus nas vabi, želi nas ozdraviti, želi se nam približati. 48 udeležencev, ki se nas je zbralo tokrat, smo se na koncu podružili ob blagoslovljenem kruhu ter ostalih dobrotah.
