Seminar prenove v Duhu 5

5. seminar: MOLITEV ZA IZLITJE SVETEGA DUHA, 12. maj 2016

Napočil je veliki dan, dan, ki lahko spremeni vse, ko Bog prihaja, ker smo mu končno prepustili našo obrambo. Odločili smo se za korak, ki pomeni prestop v prepustitev Svetemu Duhu in Kristusu, ki ga daje.

Kaj je bilo treba storiti? Prestopiti iz položaja krščanskega aktivista, ki vodi in ureja svoje življenje, ki dela dobra dela za Boga in ga prosi, da jih blagoslavlja: » Gospod, naj se zgodi moja volja« in sprejeti status kristjana, ki je predan Duhu, ki se pusti voditi, ki svoje življenje sprejema iz Božjih rok in išče poti, kako bi bil »Božje delo«. Ta vaja »prestopa« je naše stalno delo, ker smo neprestano podvrženi skušnjavi, da samo prevzamemo volan našega življenja. Po prestopu ne pripadam več sebi, volan svojega življenja sem predal Bogu. To menjavo lastništva imenujemo tudi »izlitje Svetega Duha«.

Sprejetje prisotnosti Boga kot nekaj običajnega

Bivališče Duha se vzpostavi postopoma. S krstom pride Sveti Duh prebivat v našo notranjost in začne z nami dialog. Naučiti se moramo prepoznavati njegov glas. In to je izhodišče, da pogledamo drugi pogoj za življenje v Svetem Duhu.

Odpoved in žrtev svojega življenja

Kristusov klic se začne z: » Zapusti vse!« Najtežji del na poti svetosti je začetek. Značilno za tistega, ki se še ni spreobrnil je to, da želi istočasno imeti Boga in svet. Iz te zmedenosti ga hoče Gospod rešiti, zato je iznašel »žrtev« kot tudi način združitve z Njim… Konkretno znamenje, da nekomu predamo življenje je pripravljenost za žrtev svojega življenja; v našem primeru za Kristusa.

Razpoložljivost za želje Kristusa

Želja po življenju, ki ga Kristus pripravlja za nas, je direktna posledica, sad izlitja Duha. Ne gre za obiskovanje priprav za izlitje, da lahko rečemo: prejel sem izlitje Svetega Duha«, ampak samo po sadovih bomo prepoznali resničnost tega izkustva.

Tisti, ki smo se čutili pripravljeni, smo se prepustili Svetemu duhu, medtem ko so bratje in sestre molili za nas. Nad nami sta molila diakon mag. Andrej Justinek in njegova žena Darja, ravno tako priznana molivka. Ga. Olga je po navdihu odpirala Sv. pismo ter izbrane odlomke. Molili so tudi v jezikih, saj je to najlepša prosilna molitev. Kot pravi Sveti Pavel o neizrekljivih vzdihih: »Prav tako tudi Duh prihaja na pomoč naši slabotnosti. Saj niti ne vemo, kako je treba za kaj moliti, toda sam Duh posreduje za nas z neizrekljivimi vzdihi« (Rim 8, 26-27.)