beseda župnika faranom, po padcu
Dragi farani!
Sedaj sem že en mesec tu, po sili razmer pri sosedovih – hvala, da mi nudite
začasen dom. Smo ob zahvalni nedelji in bi se rad zahvalil vsem, še posebej pa
številnim, ki ste sprejeli razne odgovornosti, da je življenje v župniji teklo naprej in ste
tudi meni pristopili v pomoč. Poleg g. Dobrovoljca, ki je največkrat poskrbel za sv.
mašo, dokler je bilo to mogoče, za pogrebe in drugo, za kar je potreben duhovnik, ste
nekateri farani spoznali nujnost prevzeti določene stvari v župniji. Tako Jan poskrbi za
oznanila vsak teden, določene ure je na voljo v pisarni, da lahko poskrbite za naročilo
sv. maš in drugih stvari, z ministrantom Nikom skrbita, da je cerkev vsak dan odprta
vsaj za molitev, sedaj ko ni javnega bogoslužja pa z Blažem omogočijo vsaj prejem sv.
obhajila zlasti ob nedeljah. Naj jim bo zapisano v Božji knjigi življenja.
Glede na poškodbo noge ste nekateri tudi hitro zaznali, da se po odpustu iz bolnice
ne bom mogel vrniti v župnišče, saj v njem brez gibanja po stopnicah sedaj ni mogoče
bivati. Bila je pobuda za ureditev ustreznih prostorov v pritličju, kar je na izredni seji
tudi obravnaval in potrdil ŽPS. Vendar ta rešitev, ki je sedaj v teku, ni izvedljiva
primerno hitro, zato je bili potrebno najti še drugo začasno in takojšnjo rešitev. Pri
bližnjih sosedih Petričevih (Bezgajbarjevi) je bilo na voljo stanovanje, ki je dostopno
brez stopnic in so mi ga bili pripravljeni za ta čas odstopiti, za kar sem jim iskreno
hvaležen. Zelo ugodno je tudi, ker je blizu cerkve in župnišča.
Osmega oktobra sem tako prišel sem. Tudi za mojo oskrbo ste lepo poskrbeli. Čez
teden za gospodinjstvo skrbi gospa Marjeta, ob koncu tedna pa z veseljem poskrbite še
mnoge druge gospodinje. Veliko pomoči in pozornosti pa mi nudijo tudi domači v hiši.
Vsem Bog povrni. Čeprav je tudi v bolnici za vse lepo poskrbljeno, pa je počutje med
domačimi ljudmi veliko lepše. Za strokovno oskrbo je takoj prišla patronažna sestra
Dominika, ki prihaja z veliko pozornostjo in naklonjenostjo, za začetke razgibavanja
pa je tudi takoj prišla fizioterapevtka Tatjana, ki tudi sicer stori marsikaj v župniji.
Začasno je prevzela tudi del mojega verouka, drugi del pa gospa Štefka. Vsem prisrčna
hvala.
Prav v času mojega prihoda se je v župniji močno razširila okužba sedanje
epidemije. Vem, da bi me mnogi radi obiskali, vendar se v teh razmerah temu
odpovedujete, pa smo povezani vsaj v molitvi in dobrih željah. Z mnogimi pa smo se
tudi že srečali, saj na vozičku kdaj tudi pridem do cerkve in župnišča. Vsak dan pa tudi
mašujem v vaši sredi, čeprav se maše sedaj ne morete udeleževati, in vas tako
prinašam pred Boga. Hvala za vsako molitev, za vsak spomin in dobro željo. Gotovo si
vsi želimo, da bi se razmere kmalu normalizirale, da bi mogle spet biti maše in druga
bogoslužja z verniki, in da bi se tudi stanje moje noge toliko izboljšalo, da bi mogel
spet biti z vami pred oltarjem. Tudi vse to izročajmo Bogu. Naj vas blagoslavlja in naj
vas spremlja priprošnja Božje matere Marije.
Franc Bizjak, župnik
