cerkev svete Družine na SedluNad vasjo Globel se dviga hrib z imenom Sedlo, preko katerega vodi cesta v Sodražico. Ob poti na vrhu je v 19. stoletju stal lesen križ, kakor je bilo značilno za razpotja. Nekoč ga je podrl močan veter in dolgo na tistem mestu ni bilo ničesar. Nekega dne pa so se vračali Globelčani iz Sodražice in se ustavili še na Sedlu, kjer je bila tiste čase gostilna. Pogovor je nanesel tudi na to, da bi bilo treba križ oziroma kapelico ponovno postaviti. Po pogovoru s takratnim župnikom so sklenili narediti le to malo večjo, da bi bil notri tudi oltar. V juniju leta 1907 je takratni župnik Traven že blagoslovil temeljni kamen. Vaščani so kar tekmovali med seboj, kdo bo več pripomogel pri zidanju cerkve. Cerkev je zidal Peter Vesel iz Sodražice. Delo je šlo hitro od rok in na angelsko nedeljo leta 1908 je cerkvico blagoslovil ribniški dekan France Dolinar. Avgusta 1909 so cerkvico na sedlu razglasili za podružnico sodraške župnije. Cerkev je dolga 14,5 m in široka 5,5 m. Glavni oltar je oltar Svete družine, na njem je tabernakelj in dva keruba, ki ju je izdelal Drago Košir. Slika Svete družine je iz leta 1925 in je delo šolskih sester iz Maribora. Ob njej sta kipa sv. Ane in Joahima. Poleg glavnega oltarja je lurška votlina s kipom Brezmadežne in sv. Bernardke. Globelčani so bili še posebej žalostni, ko so vojaki januarja 1917 za vojno municijo sneli iz zvonika oba zvonova, katera je ulil goriški zvonar Broilli. Danes ima cerkev dva železna zvonova: mali iz leta 1920 tehta 160 kg, drugi iz leta 1922 pa 350 kg. Cerkev je bila prebeljena zunaj in znotraj leta 1957 ob novi maši Franceta Oražma. Leta 1977 je dobila novo fasado, žlebove in polkna v zvoniku. Pred stoto obletnico leta 2008 je bila cerkev ponovno prebeljena. Restavrator Lojze Mušič pa je restavriral oltar in vse kipe. Cerkev ima v prezbiteriju dve starejši barvni okni, ki sta dekorativno poslikani, leta 1991 pa je bila cerkev okrašena še s štirimi barvnimi okni. Vsako okno predstavlja enega evangelista, poleg upodobitve evangelista in pripadajočega krilatega bitja, na zgornjem polkrožnem delu vsebuje tudi značilen prizor iz vsakega od evangelijev (Matej – učlovečenje, Luka – trpljenje, Marko – vstajenje in Janez – vnebohod). Povzeto po knjigi: Vesel Mušič P., Magdalena fara našahttps://zupnija-sodrazica.rkc.si/index.php/content/display/1202