Seminar prenove v Duhu 2
2. Seminar za izlitje Svetega Duha: ODREŠENJE
Poučevalec: g. Boštjan Hari
Bog je ustvaril prva dva človeka za življenje v raju. Nič jima ni manjkalo, prva človeka sta se gledala z Bogom iz oči v oči. Nato sta jedla prepovedan sad in tako naredila prvi greh. Ker božja svetost ne more prebivat z grehom, sta bila iz raja izgnana. V naši notranjosti je nagnjenost h grehu, to je naša dediščina. Ko je Bog Adama in Evo zalotil pri grehu, ju je postalo sram. Iskala sta izgovore in opravičila. Človek je to podedoval, mi vsi od majhnega pa do pozne starosti iščemo izgovore in opravičila. Težko nam je iti k spovedi in nam iskreno priznati, da smo zavistni, da ne maramo soseda, ki ima boljši avto, bolj pridne otroke, … Bodimo iskreni in pri spovedi povejmo res tisto, kar nosimo v srcu. Jezus nas ne more ozdraviti, če skrivamo rane.
Jezus v hebrejščini pomeni: Bog, ki odrešuje, ozdravlja, odpušča. Boga ne upamo prosit, naj nam pomaga pri ozdravljenju. Mislimo, da moramo nositi križ, ki nam ga je naložil. V resnici pa je edini križ, ki nam ga je naložil, to, da imamo Boga na prvem mestu. To nam ljudem ni enostavno. Lažje nam je na prvem mestu imeti nekoga, ki ga imamo dejansko pred seboj, to je ponavadi naša žena, mož, otrok. V resnici pa po tem, ko postavimo Jezusa na prvo mesto, lahko bolj iskreno ljubimo svojega bližnjega.
Evangelij pomeni lepa in dobra novica. Sv. Janez Vianej je rekel: »Ne nosiš ti križa, ampak križ nosi tebe.«
»Jezus je hodil iz kraja v kraj ter delal dobra dela in ozdravljal vse, ki so bili pod hudičevo oblastjo, zakaj Bog je bil z njim« (Apd 10,38).
Emanuel pomeni Bog z nami! Jezus je prišel, da ozdravi strte, ranjene v srcu. V življenju doživljamo veliko trpljenja, kot je smrt, poškodbe, nesreče, bolečina. Slovenci posegamo po alkoholu ali se jezimo, ko nas je strah. Predvsem moški ne upajo pokazat strahu, zato se jezijo. S tem, ko ne priznamo, da nas je strah, nismo iskreni. Žena si želi slišat, kaj je v moževem srcu, moški pa ta strah tlačijo. Najpogostejši strahovi so: kako bom jutri preživel, ali bom še imel službo, kako bo otrok v šoli, itd… Jezus želi slišat resnico, da nas je strah, izpovejmo se mu, čaka da mu bomo izlili to, kar nosimo v svojem srcu. Potem lahko vstopi, ozdravlja, tolaži,…Teh ran ne more ozdraviti nihče drug, to globoko hrepenenje po raju lahko poteši samo Bog. Nobena pornografija, spolni odnosi, bioenergija, alkohol, druga,… Hrepenimo po raju, blagostanju, odrešenju. To nam lahko daje oz. vrača samo Bog. To na nam je bilo odvzeto z izgonom iz raja, zaradi dediščine izvirnega greha.
Ljudje se bojimo tišine, stalno moramo imeti prižgan radio, televizijo, računalnik,… Le v tišini pa se lahko srečamo z Jezusom. Bog si ne zakriva oči pred grešnostjo, ranjenostjo. Bog išče človeka, on želi vstopit v tvoje rane. Če si iskren do sebe, veš, da imaš grehe.
Ko smo v družbi, se pogovarjamo o drugih (opravljamo), to je greh. Zakaj se ne pogovarjamo o sebi, o svojih problemih? Postavimo si ogledalo- ali sem ljubeč, prijazen? Za žene je služenje Kristusu služenje svojemu možu. Žena torej služi Bogu preko svojega moža, mož preko svoje žene, duhovnik preko mašniškega posvečenja.
Grehi nas delajo slepe, prepričani smo, da je tako, kot mi vidimo. Bog nas ozdravlja - ozdravlja naše oči, ušesa, misli - nas pere, spreminja. Vsi si želimo, da bi imeli mir, ne toliko misli, negotovosti, skrbi, nemira. Tudi to povejmo, pokažimo Jezusu.
SKLEP Kje lahko okušamo, doživljamo božje odrešenje?
- SPOVED: iskreno priznati vse, kar je negativno v našem srcu. Kar čutiš: jezo, prezir…Bolj, ko bomo iskreni, bolj bo milost tekla skozi nas;
- EVHARISTIJA: obhajilo pomeni zahvala. Kristus po spreobrnenju želi vstopiti v moje srce in te rane ozdravljat. Po Sv. Obhajilu si vzemimo 3 minute časa, da doživimo Jezusa v sebi, se mu zahvalimo. Takrat ne mislimo na delo, skrbi in kaj vse nas po maši še čaka;
- BOLNIŠKO MAZILJENJE: to je prošnja za ozdravljenje. Vsak, ki je telesno ali duševno bolan, lahko prosi za ozdravljenje. Ampak, če ne zaupamo, Bog ne more vstopiti. Zakrament lahko v polnosti deluje samo, če zaupamo in se mu zahvaljujemo.
- SVETO PISMO: vsakodnevno branje, začnimo na primer z Lukovim evangelijem ali s Sirahovo knjigo;
- MOLITEV: v Svetem pismu piše, da si Bog želi iskrenega srca. Bog si želi, da smo iskreni do njega in do sebe, sicer pride do konflikta. Bistvo svetopisemskega izročila je, da Bog gleda v srce.
Pričevalka: ga. Duška Žefran
Ga. Žefran izhaja iz problematične družine. Oče je bil ateist, mati kristjanka, vendar otrok ni vzgajala v veri. Oče je zapadel v alkohol, v družino je bilo prisotno nasilje, zlorabe, kot otrok je doživljala strah, negotovost, osamljenost,…Veliko je pretrpela. V družini se je Boga omenjalo le v slabem smislu- On je bil kriv za vse slabe stvari. Tudi ona se je počutila krivo za vse, ni se imela na koga obrnit, od staršev ni bila deležna tolažbe, ljubezni, objema. Ker je bila mati sama tako ranjena, da tega ni zmogla.
Njeno pričevanje je bilo globoko doživeto in je se je vseh prisotnih močno dotaknilo. Govorila je o hudiču, ki je vstopil v njeno življenje skozi ranjena področja. V njej se je bil boj med Bogom in hudičem. Imela je milost osebno izkusiti božji dotik, božjo ljubezen ter moč, ravno tako pa je po drugi strani doživela hudičevo sovraštvo, laž ter prezir do človeka.
Za razliko od Boga, ki je gentleman, hudič ni prijazen. Ampak obstaja in je resničen! Ljudje ne verjamejo, da je satan resničen. Verjamejo, da je Bog oz. nekateri pravijo, da je energija, ne verjamejo pa v obstoj satana in pekla. Bog ga je ustvaril kot najlepšega angela. Z njim se ni »za hecat«. Satan veliko ve o nas, nas konstantno zalezuje, hodi za nami. Ljudje ne znamo biti tiho, veliko govorimo. On vse to posluša, prisluškuje, gleda, kaj delamo. Preko »šlogarice« nam to zgodbo razloži. Nima pa moči kot Bog, da bi videl v nas, v naše srce. Ga. Žefran nam polaga na srce: »Govori čim manj, ko pa govoriš, govori Bogu v slavo!« Satan komaj čaka, da bo kdo kaj povedal slabega o sebi, potem bo vstopil in deloval na te rane, da nas bo še bolj ranil. Vedeževalci so satanova orodja. Čim več uporabljajmo orodja, ki nam jih je dal Bog, da se branimo pred zlom: blagoslovljena voda, sol, kadilo, blagoslovljeni nabožni predmeti, eksorcistična molitev: » V imenu Jezusa Kristusa…« Satana to boli. On Marije organsko ne prebavlja. Satan z nami lahko zelo manipulira. Ne pusti ti spat, vodi v depresijo, on nas sovraži, ker nas Bog tako zelo ljubi. Želi nas uničiti, želi, da uničujemo svoje telo, da se izčrpamo, vse do te mere, da naredimo samomor.
Po vsem tem, kar je mlada pričevalka doživela v svojem življenju je zmagoslavno zaključila s stavkom: 2Bog je z mano, On me ima rad, nisem več sama, ni me strah!« Celo pričevanje si lahko pogledate na internetu (Glej, Luč 2014: Duška Žefran - Božji dar odrešenja).
