Preskoči na vsebino


Vnesite vaš naslov

PREJEM BOŽJIH DAROV

Na praznik Gospodovega vnebohoda, 5. maja 2016, se nas je na seminarju za izlitje Svetega Duha v Sodražici zbralo ok. 60 udeležencev. Tema je bila Prejem Božjih darov. Z veseljem sem se odzvala povabilu za prvi del – poučevanje, ki sem ga po slavilni pesmi začela z mislijo iz prvega Janezovega pisma: »Bog je ljubezen in tisti, ki ostaja v ljubezni, ostaja v Bogu in Bog ostaja v njem.« (1Jn 4,16) Bog, Sveti Duh je namreč ljubezen in ko ga prejmemo, ostanemo v Njegovi ljubezni, ostanemo v Bogu in Bog po Duhu oz. ljubezni ostane v nas.

V razmišljanje o Svetem Duhu smo vstopili preko zgodbe o svetopisemskem Mojzesu. Zanj namreč po vsej verjetnosti nikoli ne bi slišali, če se mu v puščavi ne bi zgodilo doživetje »gorečega grma«, ko je grm gorel s plamenom, a ni zgorel (2 Mz 3), kar pomeni neizčrpno polnost življenjskih moči, ki je tudi v nas in prihaja od Svetega Duha samega. Plamen, ogenj ljubezni v naših dušah prihaja od Boga in kadar se z njim pogovarjamo (molimo), beremo Božjo besedo in prejemamo zakramente, smo v območju svetega, Božjega, na »sveti zemlji«, podobno kot Mojzes.

Bog, ki je ljubezen sama, pa nas ljubi zastonjsko – nas obdaruje s svojo ljubeznijo in povabljeni smo, da to ljubezen s hvaležnostjo sprejmemo in jo potem podarjamo še naprej, še drugim. Zastonjsko smo obdarovani. Ena od pesmi pravi tudi takole: »Vsi, ki ste žejni in vsi utrujeni, pridite k vodi, potopite srce v Me, bolečina in žalost, se spereta, v valovih neskončnih Božjega usmiljenja …« Biti obdarovan od Boga pomeni sprejeti Njegovo neizmerno ljubezen, ki jo kaže na toliko različnih načinov in poti. Jezus nas vabi: “Pridite k meni vsi, ki ste obteženi in jaz vas bom poživil …Pustiti se obdarovati zato pomeni pustiti se ljubiti. Tudi papež Frančišek nas spodbuja: »V usmiljenju imamo dokaz za to, kako nas Bog ljubi. Daje se vsega, za vedno, zastonj in ne da bi kaj zahteval v zameno. Pride nam na pomoč, ko ga pokličemo.«

V nas je podoba Boga, ki pa je navadno različna – vsak dojema in doživlja Boga na svoj način glede na svoje izkušnje. Če nekdo doživlja Boga le kot »pravičnega sodnika, ki dobro plačuje in hudo kaznuje«, nekoga, ki išče le napake, se jezi, kritizira …, ob takem Bogu ne more biti vesel, si ne želi njegove bližine, se čuti utesnjenega. Zato je pomembno, da čedalje bolj vstopamo in oblikujemo v srcu podobo Boga, ki nam jo razodeva Jezus. On s svojim življenjem in naukom predstavlja Boga, ki je potrpežljiv, dobrohoten, usmiljen, nežen, odpušča, počaka, prepušča … Bog ima rad vsakega človeka s svojo brezpogojno in zastonjsko ljubeznijo, vsakega želi imeti pri sebi, ga rešiti. Bog nam želi dati življenje in vse, kar potrebujemo.

Kako pa priti do ljubeče in usmiljene podobe Boga? Ena pot je z odnosom do Njega (izkušnjo): molitvijo (pogovor z Bogom), Božjo besedo in zakramenti (izrazi Božje ljubezni do nas); druga pot pa je z Božjo pomočjo, kar pomeni z delovanjem in darovi Svetega Duha, pri čemer ima še prav posebno mesto zakrament birme, saj takrat doživimo posebno izlitje Duha, kar pomeni izlitje Božje ljubezni v naša srca. Sveti Duh je preko svojih obilnih darov ustvarjalec Božjega življenja v nas. Sveti Duh posvečuje življenje, odpira srce, tolaži in zdravi, je priprošnjik, učitelj, odpravlja ovire, vodi, osvobaja, vznemirja, je življenje, rast, razcvet, polnost, veselje, moč, ljubezen … in je zato prav in dobro, da odpremo srca in mu v zaupanju prepustimo krmilo naših življenj. Kot pomoč temu je namenjen tudi seminar izlitja Svetega Duha.

Bog nas ima zelo rad. Zelo si želi biti z nami. Povabljeni smo, da sprejmemo Božjo ljubezen in da se zavemo, kaj vse nam je dano, kako zelo smo obdarovani. To v nas prebuja hvaležnost. Vse je Božji dar, njegova milost. Milost pa ni sredstvo, ampak je dotik, dotik Božje bližine. Krščanstvo zato v svojem bistvu ni le nauk, ampak življenje v Kristusu, v Svetem Duhu – je odnos z Bogom, ki je ljubezen.

                                                                                                                                  dr. Polona Vesel Mušič

 

4. Seminar za izlitje Svetega Duha: PREJEM BOŽJIH DAROV, 5. 5. 2016

Pričevalka: Mojca Giacomelli

Mojca, ki je nastopila takoj za Polono je ravno tako polna Svetega Duha, vendar se ta božja podoba  izraža v vsaki na svoj način. Polona, kot jo Sodražani seveda že poznamo, saj je domačinka, je umirjena, nežna, topla oseba, s svojo milino in na prefinjen način izraža moč in odličnost. Njeno predavanje oz. poučevanje je bilo razumljivo, da nam je še bolj približala Božjo podobo, nam je navedla primere iz filmov ter vključila tudi pričevanje iz svojega življenja.

Mojca je kot ogenj, goreča, energična, malce vihrava, vendar striktna, odprta, iskrena ter močna oseba.

Obe je Bog poklical v svojo službo. Teologinja dr. Polona Vesel Mušič, mama petih sinov, se že deseto leto ukvarja z vprašanji birmanske pastorale v Cerkvi na Slovenskem. Sodeluje v številnih župnijah in njen program je zelo dobro sprejet. Vodi priprave na birmo - razna srečanja, seminarje in duhovne vaje. Poleg knjige Magdalena, fara naša, je napisala tudi pet knjig na temo Sveti Duh.

Mojca Giacomelli je tudi mama petih otrok. Vodi center za evangelizacijo Živi na polno ter je organizatorka seminarjev Glej luč!. Na spletni strani: zivinapolno.com lahko najdete veliko zanimivega. Mojca uresničuje Slomškov rek: »Če hočeš druge vneti, moraš sam goreti!« Na neposreden način in s pravo mero humorja, nam je predstavila svojo zgodbo o spreobrnenju.                                                                           

Lokacija: