Preskoči na vsebino


Vnesite vaš naslov

5. seminar: MOLITEV ZA IZLITJE SVETEGA DUHA, 12. maj 2016

Napočil je veliki dan, dan, ki lahko spremeni vse, ko Bog prihaja, ker smo mu končno prepustili našo obrambo. Odločili smo se za korak, ki pomeni prestop v prepustitev Svetemu Duhu in Kristusu, ki ga daje.

Kaj je bilo treba storiti? Prestopiti iz položaja krščanskega aktivista, ki vodi in ureja svoje življenje, ki dela dobra dela za Boga in ga prosi, da jih blagoslavlja: » Gospod, naj se zgodi moja volja« in sprejeti status kristjana, ki je predan Duhu, ki se pusti voditi, ki svoje življenje sprejema iz Božjih rok in išče poti, kako bi bil »Božje delo«. Ta vaja »prestopa« je naše stalno delo, ker smo neprestano podvrženi skušnjavi, da samo prevzamemo volan našega življenja. Po prestopu ne pripadam več sebi, volan svojega življenja sem predal Bogu. To menjavo lastništva imenujemo tudi »izlitje Svetega Duha«.

Sprejetje prisotnosti Boga kot nekaj običajnega

Bivališče Duha se vzpostavi postopoma. S krstom pride Sveti Duh prebivat v našo notranjost in začne z nami dialog. Naučiti se moramo prepoznavati njegov glas. In to je izhodišče, da pogledamo drugi pogoj za življenje v Svetem Duhu.

Odpoved in žrtev svojega življenja

Kristusov klic se začne z: » Zapusti vse!« Najtežji del na poti svetosti je začetek. Značilno za tistega, ki se še ni spreobrnil je to, da želi istočasno imeti Boga in svet. Iz te zmedenosti ga hoče Gospod rešiti, zato je iznašel »žrtev« kot tudi način združitve z Njim… Konkretno znamenje, da nekomu predamo življenje je pripravljenost za žrtev svojega življenja; v našem primeru za Kristusa.

Razpoložljivost za želje Kristusa

Želja po življenju, ki ga Kristus pripravlja za nas, je direktna posledica, sad izlitja Duha. Ne gre za obiskovanje priprav za izlitje, da lahko rečemo: prejel sem izlitje Svetega Duha«, ampak samo po sadovih bomo prepoznali resničnost tega izkustva.

Tisti, ki smo se čutili pripravljeni, smo se prepustili Svetemu duhu, medtem ko so bratje in sestre molili za nas. Nad nami sta molila diakon mag. Andrej Justinek in njegova žena Darja, ravno tako priznana molivka. Ga. Olga je po navdihu odpirala Sv. pismo ter izbrane odlomke. Molili so tudi v jezikih, saj je to najlepša prosilna molitev. Kot pravi Sveti Pavel o neizrekljivih vzdihih: »Prav tako tudi Duh prihaja na pomoč naši slabotnosti. Saj niti ne vemo, kako je treba za kaj moliti, toda sam Duh posreduje za nas z neizrekljivimi vzdihi« (Rim 8, 26-27.)
 

 

 

6. SEMINAR ZA IZLITJE SVETEGA DUHA: DUHOVNA RAST, 19. maj 2016

 

Poučevalka: ga. Darja Justinek

 

  • Bog je naredil velika dela vsakemu izmed nas.
  • Gospod ima načrt za vsakega izmed nas.
  • Stopamo na novo pot Življenja
  • Bog se nas je dotaknil, odslej nismo več isti.
  • Postajamo drugačni, vedno bolj hrepeneči po Božji bližini.
  • Okusili smo osebni odnos s Kristusom in ga želimo ohraniti.
  • Spremenili so se osnovni temelji našega življenja.
  • Bog nas je čakal in sedaj pričakuje od nas, da rastemo v Njem. On nas vabi v to osebno rast, vabi nas, da vdahnemo Njegovega duha, da živimo pravo krščanstvo življenje.
  • Duhovna rast je morda najbolje opisana v 2 Peter 1: 3-8, ki nam pove, da imamo po Božji moči "vse, kar potrebujemo" , da bi živeli življenje duhovnosti, kar je cilj duhovne rasti.
  • Nova bitja v Kristusu (2 Kor 5, 17), v nas prebiva Sveti Duh (Jn 14, 16-17)
  • Ko svojo vero položimo v Jezusa, takrat začne Sveti Duh v nas proces, v katerem nas naredi vedno bolj podobne Njemu, kjer smo vedno bolj v skladu z Njegovo podobo.
  • Duhovna rast je vseživljenjski proces, stara (grešna) narava odstopa prostor Kristusovi naravi.

 

Gal 5, 19-23

19 Sicer pa so dela mesa očitna. To so: nečistovanje, nečistost, razuzdanost, 20 malikovanje, čaranje, sovraštva, prepirljivost, ljubosumnost, jeze, častihlepnosti, razprtije, strankarstva,  21 nevoščljivosti, pijančevanja, žretja in kar je še takega.

22 Sad Duha pa je: ljubezen, veselje, mir, potrpežljivost, blágost, dobrotljivost, zvestoba,       23 krotkost, samoobvladanje

 

  • Oddaljevati se od čustvenega približevanja življenja v Duhu – začeti se približevati v veri
  • Krst v sv. Duhu je začetek, zdaj moramo rasti v Duhu
  • Obstaja veliko ljudi, ki so odrešeni že daljše obdobje, vendar so duhovno zrasli zelo malo. Obstaja veliko ljudi, ki so odrešeni šele kratek čas in so zrasli zelo veliko.

 

 

KRŠČANSKO ŽIVLJENJE:

 

  1.  
  2. Poučevanje/ pričevanje
  3.  
  4.  

 

MOLITEV

- Vprašajmo se, koliko časa dnevno namenjamo molitvi.

- Dan ima  24h, če to preračunamo v minute je 1440 minut, koliko od teh zapravimo za nepomembne stvari. Če molimo 15 minut na dan, pomeni to 1% dneva.

  •  
  •  

 

  • Sveta maša
  • Branje Svetega Pisma

POUČEVANJE/ PRIČEVANJE

  • tudi drugim,
  • smo orodje za odrešenje vseh ljudi – postanemo sodelavci Boga
  • rastemo v zaupanju do Boga,
  • drugi rastejo ob tem, ko slišijo, kaj Bog dela v nas in z našim življenjem - ljudje bodo začeli verjeti, ker bodo videli, da je Bog živ,
  • morda kdo misli, da Bog ničesar ne naredi v njegovem življenju, da nima kaj povedati – pogledati, kako čudovito nas je vodil skozi ves dan.

SKUPNOST

  • v občestvu, da smo združeni z brati in  sestrami. Tu lahko živimo krščansko življenje, skupaj rastemo,
  • Božji načrt je, da pridemo k Bogu skupaj z drugimi ljudmi,
  • Sveti Duh nas gradi preko sočloveka. Bog nas kliče v občestvo ljubezni in služenja,
  • združeni v  molitvi, drug drugega potolažimo, potožimo svoje skrbi, kot prav v sv. Pismu Gal 6,2: “Nosíte bremena drug drugemu in tako boste izpolnili Kristusovo postavo”.
  • skupaj doživljamo dotik Boga preko Božje besede.
  • skupaj rastemo, se prepoznamo in odkrivamo darove, ki nam jih je Bog dal za služenje.
  • vključitev v molitveno skupino.

SLUŽENJE

  • kje lahko jaz služim? iskati načine, kje lahko služim v Cerkvi,
  • naša povezanost s Kristusom se mora videti v dobrih delih,
  • pomagati drug drugemu, doma, v službi, na cesti, kjerkoli - brez godrnjanja in v ljubezni, z veseljem.

 

Pričevalec: g. Marko Selšek

Marko je pred kratkim praznoval Abrahama. Pripovedoval nam je svojo zgodbo o boju z boleznimi. Kmalu po poroki je zbolel za bolerijo, nato za meningitisom, potem še enkrat za bolerijo. Po vseh teh boleznih, ki so ga kar za nekaj časa ohromile, so mu odkrili še raka na ščitnici. Po odstranitvi le-tega, je zavrnil zdravljenje s hormonskimi zdravili, ker so mu zaradi stranskih učinkov povzročala preveč težav. Z ženo sta šla na romanje v Paray le Monial v Francijo. Tam je bil ozdravljen vseh posledic raka na ščitnici. Čez nekaj let se mu je rak ponovil, tokrat na modih z metastazami po celem trebuhu. Zdravili so ga s kemoterapijami in ga tudi operirali. Po operaciji mu je počilo črevo. Zaradi nevarnosti Sepse so se morali odločiti za ponovno operacijo, kar pa je bilo v njegovem stanju izredno rizično. Bilo je malo upanja, da preživi. Fizično je bil zelo slab. Poklical je ženo in ji rekel, da se morda ne bosta več slišala. Predal se je v Gospodove roke. Žena je poklicala neko gospo, katera je posredovala Očetu Špeliču. O. Špelič je šel v svojo kapelo in zanj molil. Medtem se je Markovo stanje začelo izboljševati. Ko je napočil čas za operacijo črevesja so zdravniki začudeni ugotovili, da se je črevo zacelilo in ni več v nevarnosti.

Marko je svoje pričevanje zaključil z besedami, da mi se ne pogovarjamo z nekom, ki morda je, ON JE! Z Njim lahko imaš odnos, odnos živega Boga in odnos vedno obrodi nek sad. Rekel je, da je on živ dokaz, da Bog je, ker ga je osebno doživel.

 

 

 

7. SEMINAR ZA IZLITJE SVETEGA DUHA, Sodražica, 26. maj 2016

PREOBRAZBA V KRISTUSU

Pričevalca: Klemen in Katarina Lajevec

Tokratna pričevalca sta bila hkrati tudi poučevalca, saj sta poleg svoje življenjske zgodbe, predvsem težke preizkušnje ob bolezni otroka, z nami podelila tudi spoznanje, kako zelo pomembno je imeti ob sebi občestvo. Poročena sta 22 let, v zakonu se jima je rodilo 6 otrok. Po rojstvu petega otroka sta preživljala kalvarijo, ob kateri človek ne more ostati ravnodušen.

Jakob se je rodil v šestem mesecu nosečnosti, s hudo pljučnico že ob rojstvu. Niso vedeli, če bo preživel, zdravniki jima niso dajali upanja… V življenjski nevarnosti je bila tudi njegova mamica. Mož in oče Klemen je povedal, da, šele, ko je čisto predal ženo in otroka v Njegove roke, se mu je odvalil kamen od srca. Začutil je, da je Jezus njegov prijatelj. Res mu je vse izročil v zaupanju, da mu bo On dal tisto, kar je najbolje za vse.

Ob vsem tem sta poudarila, da ne vesta, kako bi se njuno življenje obrnilo, če ne bi imela vere. Molitev cerkve jih je držala pokonci. Šla sta tudi k spovedi. Spovednik jima je rekel, naj se zahvaljujeta. Zahvalila sta se z besedami: »Hvala, ker imaš ti načrt za našo družino, hvala, da imaš ti vse pod kontrolo.« V najtežjih trenutkih, ko nista sama zmogla niti moliti, sta poslala SMS s prošnjo za molitev na 3 naslove, to se je potem razširilo še na veliko ljudi. Na veliko koncih so ljudje molili za Jakoba. Starša sta se opirala na te molitve in besede iz Sv. Pisma, ki so se odprle na treh molitvenih skupinah, ko so molili za njega: »Ne boj se, o Jakob, črviček, jaz ti bom pomagal, govori Gospod«. Občutili so veliko povezanost s cerkvijo, občestvom. Tudi v družini so se bolj povezali, otroci so molili,..

Na spodnjem linku je na ogled tudi VIDEO:

https://www.iskreni.net/druzina/kultura-zivljenja/135-cudez-zivljenja/166212-video-boj-malega-jakoba-za-zivljenje.html

Lokacija: